Dolomiti [dolomíti], Južne apneniške Alpe med Isarcom, Adižo in Piavo ter Val Pusterio in Val Sugano. Geološka osnova Dolomitov je bolzanska plošča iz permskih porfirjev. Nad visokimi planotami iz skrilavcev in tufa, kjer prevladujejo gorski travniki, se dvigajo vrhovi nenavadnih oblik (npr. igle) iz dolomitov (po njih so Dolomiti dobili ime) in grebenskih apnencev, ki dajejo temu delu Alp poseben videz; so priljubljen cilj planincev in pomembno zimskošportno središče. 1901 je bila zgrajena pomembna cesta, ki je prek gorskih prelazov med seboj povezala skoraj vse doline. Gorski prelazi: Passo Pordoi (nemško Pordoijoch) 2242 m, Passo di Falzarego (nemško Falzaregopaß) 2117 m, Passo di Costalunga (nemško Karerpaß) 1753 m, Passo Tre Croci (nemško Tre-Croci-Paß) 1809 m; najvišji vrhovi jugozahodnih Dolomitov so Marmolada (3343 m), Cartinaccio (nemško Rosengarten), Cimone della Pala; Monte Cristallo in Tre Cime (nemško Drei Zinnen) sta najvišja vrhova sv. Dolomitov. Večja kraja sta Cortina d'Ampezzo in San Martino di Castrozza. V osrednjih Dolomitih živi ok. 20.000 Ladinov, v zunanjih dolinah pa so se naselili Nemci (na S in Z) in Italijani (na J in V).
Dostopnost