tritonus [latinsko], interval iz treh celih tonov, pojmovan kot zvečana kvarta ali zmanjšana kvinta (f–h ali h–f), v srednjem veku veljal za najhujšo disonanco, zato imenovan tudi diabolus in musica [‘hudič v glasbi’], in je v strogem stavku prepovedan.

Sorodna gesla: disonanca | flatted fifth | prečje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek