Jeruzalem (hebrejsko Yerushalayim [jerušalájim], arabsko El Quds [∼ kúts], svetopisemski Sion ali Salem), kot glavno mesto Palestine 1949 razdeljen med Izrael in Jordanijo, od 1950 glavno mesto Izraela, leži na skalni planoti (do 800 m nad morjem) Judejskega hribovja, 680.000 preb. (150.000 Nejudov). Manjši, jordanski del (90.000 preb.) obsega predvsem staro, z zidom obdano mesto z muslimansko četrtjo, judovsko četrtjo (v 1. st. porušena) z Zidom objokovanja, krščansko četrtjo s cerkvijo Božjega groba in armensko četrtjo; na V, nad dolino Kidron, je stari tempeljski trg z muslimanskim Svetiščem na skali in mošejo Al Aksa; v. od doline Kidron je Oljska gora. Večji (z.), izraelski del, ki je bil do 1967 od jordanskega skoraj hermetično ločen, se je s sodobnimi predmestji zelo razširil; upravno, versko in kulturno središče države; sedež izraelske akademije znanosti, Hebrejske univerze (ustanovljena 1925), različnih raziskovalnih inštitutov, knjižnic, arhivov in muzejev; obutvena, živilska, farmacevtska, kovinskopredelovalna in elektroindustrija, brušenje diamantov. Živahen turizem.

Zgodovina: ok. 1000 pr. n. š. je Jeruzalem, mesto Jebusejcev, osvojil David in ga izbral za prestolnico svojega kraljestva, kmalu tudi kulturno središče; Salomon ga je dogradil, 587/586 ga je Nebukadnezar II. porušil, vrhnje sloje prebivalstva pa izgnal (babilonsko suženjstvo). 520–515 pod perzijskim kraljem Kirom II. Velikim obnovljen, konec 4. st. pod ptolemajsko, 198 pod selevkidsko oblastjo, 167 poskus nasilne helenizacije pod Antiohom IV. Epifanom (vstaja Makabejcev), po 63 rimska oblast (37 pr. n. š.–6 n. š. glavno mesto Heroda I. Velikega), 70 n. š. ga je uničil Tit in končal judovski tempeljski kult. Po zadušitvi judovske vstaje (Bar Kohba) je na razvalinah Jeruzalema nastala rimska kolonija (Aelia Capitolina), kamor Judje pod smrtno kaznijo niso smeli stopiti (pozneje prebivati). Krščansko-bizantinski Jeruzalem je 614 oropal sasanidski vladar Hosroes II. Parvez, 638 so ga osvojili muslimanski Arabci; med križarskimi vojnami zelo oblegan, od 1099 začasno kot kraljestvo Jeruzalem v krščanskih rokah; 1187 ga je oropal Saladin, od 1244 dokončno pod oblastjo islama; 1517–1917 turški. Po britanski zasedbi v prvi svetovni vojni 1922–48 sedež britanskega mandata nad Palestino, 1948–67 razdeljen; 1967 ga je med šestdnevno vojno osvojil Izrael; 1980 priključen izraelskemu državnemu ozemlju. 1993 sta Izrael in PLO podpisala začasni mirovni sporazum, ki predvideva reševanje vprašanja Jeruzalema na koncu dvostranskih pogajanj; zadnja pogajanja 2000 v Camp Davidu so propadla, saj je bila Jeruzalem ena od osnovnih palestinskih zahtev.

Sorodna gesla: Aelia Capitolina | Al Aksa | Antioh IV. Epifan | Ariel | babilonsko suženjstvo | Bar Kohba | Betel | Betlehem | cerkev Božjega groba | Emavs | Gibeon | Hebron | Herod I. Veliki | Hosroes II. Parvez | Jebusejci | Judje | Kir II. Veliki | križarske vojne | Makabejci | Nebukadnezar II. | Oljska gora | Palestina | Saladin | Salomon | Sion | Svetišče na skali | Tit | Zid objokovanja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek