bližnjevzhodni konflikt, označitev za spor med državo Izrael na eni in palestinskimi Arabci ter sosednjimi arabskimi državami na drugi strani. Po treh bližnjevzhodnih vojnah (1956, 1967, 1973) predstavlja nov vrh bližnjevzhodnega konflikta intifada, ki se je začela decembra 1987. Z razglasitvijo neodvisne palestinske države 1988 so arabski Palestinci demonstrativno zahtevali pravico do države v skladu z načrtom OZN iz 1948 o delitvi; državo pa jim Izrael odreka vse od svoje neodvisnosti. Ker Izrael vse do začetka 90. let ni priznaval PLO za pogajalskega partnerja, so spodleteli vsi poskusi posredovanja. Na zaostrovanje bližnjevzhodnega konflikta so vplivali tako izraelska naselitvena politika (naseljevanje judovskih priseljencev, večidel iz nekdanje ZSSR, na zasedena območja), ki jo je, deloma tudi izzivalno, vodila vlada, kot tudi konflikti ob Perzijskem zalivu. PLO je zahtevala mednarodno mirovno konferenco, ki naj bi priznala državo Palestina. Izraelska vlada pa je v nasprotju s tem dajala prednost mirovnemu načrtu iz 1989, po katerem naj bi zasedena območja dobila omejeno avtonomijo po izvedbi volitev. Po iraški zasedbi Kuvajta je iraški predsednik S. Husein povezoval mirno rešitev zalivskega konflikta z rešitvijo bližnjevzhodnega konflikta, kar mu je prineslo veliko odobravanje arabskih prebivalcev celotne regije. Po porazu Iraka v vojni z mednarodnimi silami in osvoboditvi Kuvajta 27.2.1991 se je prvič pokazala možnost neposrednih pogajanj med Izraelci in Arabci. Na pobudo ZDA so se oktobra 1991 začela izraelsko-arabska mirovna pogajanja in septembra 1993 prinesla dogovor o delni avtonomiji Gaze in Jeriha. Tako začet spravni proces med Palestinci in Izraelci je julija 1994 privedel do končanja vojnega stanja med Izraelom in Jordanijo in do okrepitve pogajanj med Izraelom in Sirijo, ta zahteva vrnitev Golanske planote, ki jo zaseda Izrael. Sirija zaradi svojega političnega vpliva na Libanon in Jordanijo velja za odločilni dejavnik mirovne rešitve na Bližnjem vzhodu. Septembra 1995 sta Y. Rabin in vodja PLO Y. Arafat v Washingtonu na slovesnosti, ki jo je vodil ameriški predsednik B. Clinton, podpisala zgodovinski sporazum, s katerim so Palestinci dobili samoupravo na večini Zahodnega brega Jordana. Žal je nadaljevanje mirovnega procesa precej zavrl uboj izraelskega premiera Y. Rabina; novembra 1995 je umrl pod streli atentatorja, nasprotnika pomiritve s Palestinci. Kasnejša premiera, desničarja B. Netanyahu in Sh. Peres, nista tako naklonjena Palestincem.
Dostopnost