• Išči po:
Kuba (uradno República de Cuba, Republika Kuba), srednjeameriška otoška država v Velikih Antilih; obsega otok Kubo ter otok Juventud na JZ ter številne manjše otoke v bližini obale; Guantánamski zaliv (114 km2) imajo v najemu ZDA, prav tako otok Navassa v Jamajškem prelivu.

časovni pas srednjeevropski čas – 6 ur
površina 110.861 km2, glavni otok S–J 110 km, V–Z 1200 km
prebivalstvo 11,2 mln., 101 preb./km2, letna rast 0,9 %, življenjska doba 75 let
glavno mesto Havana, 2,2 mln. preb., na sz. obali otoka, v dobro zavarovanem zalivu
upravna razdelitev 14 provinc, 168 okrajev (municipios) ter posebna upravna enota Isla de la Juventud
članstvo v organizacijah OZN (od 1945, ustanovna članica), SELA; ALADI (opazovalka)
uradni jezik španski
denarna enota peso (oznaka CUP)


Naravne razmere
Kuba je največji (104.945 km2) in najzahodnejši otok v Antilih; geološko pripada severnoameriški celini, od katere ga loči 180 km širok Floridski preliv. Močno razčlenjena obala je delno skalnata, delno peščena in močvirna. Večji del otoka so nižine pod 100 m nad morjem, hriboviti so le nekateri deli. Najvišje hribovje je Sierra Maestra na JV (Pico Turquino, 2005 m), ki se strmo spušča proti vzporedno potekajoči obali. Manjši hribovji sta še v osrednjem delu otoka (Sierra de la Trinidad) in na Z (Sierra Guaniguanico), kjer so obsežna zakrasela območja. Kuba je na robu tropskega pasu in ima tropsko podnebje z deževnim obdobjem med majem in oktobrom; povprečna mesečna temperatura 22–28 °C. V notranjosti otoka pade na leto ok. 1200 mm dežja, na privetrnih pobočjih hribovij ga prinesejo pasatni vetrovi ok. 1500 mm. V poznem poletju in jeseni so zlasti v sz. delu otoka občasni vrtinčasti viharji. Naravno rastje – savana in močvirni gozd v nižavju, zimzeleni deževni gozdovi v hribovju – se je moralo večinoma umakniti obdelovalni zemlji; gozdovi pokrivajo samo še petino otoka.

Prebivalstvo
Kuba velja za »beli otok«, saj v nasprotju z drugimi velikoantilskimi otoki prevladujejo belci (ok. 70 %), večinoma potomci španskih priseljencev; drugo so mulati in črnci, potomci nekdanjih sužnjev. Prvotno indijansko prebivalstvo je takorekoč izginilo. V primerjavi z drugimi zahodnoindijskimi otoki je Kuba redkeje poseljena. Po revoluciji 1959 se je v več valovih odselilo več kot pol milijona Kubancev, predvsem v ZDA. V mestih živi že 71 % prebivalcev, od tega samo na metropolitanskem območju Havane več kot petina. Beg v mesta skušajo zaustaviti z izboljševanjem življenjskih razmer na podeželju. Pribl. 90 % Kubancev je katoličanov; drugi pripadajo protestantski in judovski skupnosti ter afrokubanskim kultom. V preteklih desetletjih so dosegli velik uspeh v izobraževanju; z gradnjo šol, pospeševanjem izobraževanja odraslih in z obsežno kampanjo proti nepismenosti (v 50. letih še več kot 20 %) so to zmanjšali na minimum (2 %). Imajo več kot 30 visokih šol, od tega štiri univerze.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1976 je Kuba socialistična republika na temelju marksizma in leninizma (tudi po ustavnih reformah 1992 in 2002); ustava zagotavlja vodilno vlogo Komunistične partije Kube v državi in družbi. Najvišji zakonodajni organ je parlament (narodna skupščina), ki ga sestavlja 589 poslancev, izvoljenih za pet let na neposrednih volitvah. Parlamentarci, ki so vsi člani komunistične partije, izvolijo izmed sebe 31-članski državni svet. Predsednik državnega sveta je hkrati vodja države, predsednik vlade in vrhovni poveljnik oboroženih sil; skupaj z narodno skupščino imenuje ministrski svet, ki je najvišje izvršno in upravno telo. Na vrhu pravosodnega sistema je vrhovno ljudsko sodišče, člane imenuje narodna skupščina. Sodniška mesta lahko na vseh stopnjah zasedajo tudi laiki. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Od 1959 do 90. let je imela Kuba strogo plansko gospodarstvo. Značilna je bila močna gospodarska odvisnost od ZSSR. Z razpadom vzhodnega bloka, posebej ZSSR, je Kuba izgubila najpomembnejše trgovinske partnerje (pred tem je v te države šlo 87 % izvoza). ZSSR je subvencionirala kubansko gospodarstvo, mdr. tako, da je plačevala veliko večjo ceno za sladkor. Zdaj pesti državo predvsem pomanjkanje surovin in tržišč.
Temelj kubanskega gospodarstva je še vedno kmetijstvo, predvsem proizvodnja sladkorja. Pridelujejo še tobak, kavo, južno sadje, riž, koruzo in fižol. Žito morajo v veliki meri uvažati. Več kot štiri petine obdelovalne zemlje pripadajo državnim posestvom (agrarni reformi 1959 in 1963), drugo kmetijskim zadrugam in zasebnim kmetijam. Živinoreja je dobro razvita. Na začetku 90. let je zaradi pomanjkanja goriva za kmetijske stroje ostalo neobdelanih več kot 20 % kmetijskih površin. Ena najpomembnejših nalog je zato izraba vseh kmetijskih površin in preusmeritev kmetijstva v samooskrbo.
Od rudnega bogastva izkoriščajo predvsem nikelj, poleg tega še krom, mangan in baker. Industrijski sektor in storitvene dejavnosti so v celoti podržavljeni; predelujejo predvsem sladkorni trst, tobak (cigare havanke) in druge kmetijske pridelke. Izdelkom farmacevtske in biokemijske industrije so se odprla nova tržišča v Južni Ameriki. 1993 je Kuba navezala prve stike z ZDA, trgovinski embargo, uveden 1960, se rahlja. Hkrati so omogočili ustanovitev manjših zasebnih podjetij. Tudi možnosti skupnih naložb (joint ventures) s kapitalističnimi družbami so naletele na ugoden odziv. Kuba je sprejela strokovno pomoč IMF in Svetovne banke, s ciljem reformirati gospodarstvo. Danes je turizem drugi najpomembnejši vir deviznih prihodkov.
Otoška država ima razmeroma gosto cestno in železniško omrežje. Najpomembnejše pristanišče in letališče je Havana; mednarodni letališči sta še v Santiagu de Cuba in v Camagüeyu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 33,9 mlr. USD, 3035 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 8 %, industrija 34 %, storitvene dejavnosti 58 %
uvoz (2001, ocena) 4,9 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 1,7 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 31 mlr. USD


Zgodovina
Otok Kubo je 28.10.1492 odkril Kolumb; španska kolonija od začetka 16. st. Po iztrebitvi prvotnih indijanskih prebivalcev so v državo vozili afriške sužnje. Ker so ZDA podpirale osvobodilna gibanja v španskih kolonijah, je 1898 izbruhnila vojna med ZDA in Španijo. Po porazu španskega ladjevja je morala Španija prepustiti Kubo ZDA. 1902 so razglasili neodvisno republiko pod skrbništvom ZDA. 1933–58 je bil predsednik države general F. Batista y Zaldívar; njegov režim je strmoglavil F. Castro s socialno revolucijo, ki sta jo sprožili odvisnost od ZDA in nepravična razdelitev zemlje. Od takrat je Castro vodja države. 4.1.1961 je Kuba prekinila diplomatske odnose z ZDA; aprila 1961 se je ponesrečil poskus izkrcanja kubanskih emigrantov v Prašičjem zalivu. 1962 so jo izključili iz Organizacije ameriških držav (OAS); oktobra/novembra 1962 svetovnopolitični spor med ZDA in ZSSR zaradi namestitve sovjetskih raket na Kubi; od 1972 je mednarodna izolacija Kube postopno popuščala; 1975 je OAS odpravil sankcije. Od 1975 so kubanske čete pomagale komunističnim režimom v Angoli in Etiopiji v boju proti upornikom. V 70. in 80. letih se je občasno močno povečevalo izseljevanje, predvsem v ZDA. Po 1977 so se odnosi med obema državama otoplili, toda po ameriški zasedbi Grenade (1983) so se ponovno poslabšali. Kljub velikim personalnim spremembam v najvišjih partijskih organih (1986) Kuba še vedno vztraja na poti socialističnega razvoja, pod vodstvom predsednika države in partije Fidela Castra. Kubo je gospodarsko zelo prizadel razpad Sovjetske zveze. Ustavna reforma 1992 je znatno razširila Castrova pooblastila, gospodarska kriza pa se je povečala in vse več je bilo prebegov na Florido. Od 1996 so na Kubi tujim družbam omogočili večje poslovanje, oblasti so zaprle več oporečnikov, ZDA pa so obnovile sankcije. Obisk papeža Janeza Pavla II. je 1998 olajšal položaj katoliške Cerkve in drugih verskih skupin. Jimmy Carter je na obisku 2002 obsodil tako politiko ZDA do Kube kot kršitev človekovih pravic na Kubi; 2003 so spet zaprli več oporečnikov.

Sorodna gesla: Antili | Batista y Zaldívar, Fulgencio | C | Castro, Fidel | Havana | Juventud | Turquino | Združene države Amerike


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek