pajkovci (Arachnida), razred členonožcev, več kot 36.000 vrst; telo se deli na glavoprsje (cephalothorax) z okončinami in zadek (na zadku so včasih sledovi okončin); običajno štirje pari nog in dva para ustnih okončin: prvi par so škarjaste oz. kaveljčaste pipalke (helicere); z njimi zgrabi, usmrti in razkosa plen; drugi par so pedipalpi; na teh so čutne celice, pri nekaterih vrstah tudi škarje; pri enostavnih vrstah so podobne hodilnim nogam. Čutila: čutilo za tip (najpogosteje v pedipalpih ali v prvem oz. drugem paru hodilnih nog); oči pri nekaterih vrstah zakrnele. Dihajo s trahejami, manjše vrste (nekatere pršice) skozi kožo; so plenilci, redkeje zajedavci (pršice). Razmnožujejo se spolno: večina leže jajca, nekateri ščipalci in pršice pa so živorodni; številne vrste skrbijo za zarod (prenašajo kokone z jajčeci ali že izležene mladiče); razvoj poteka brez vmesnih stadijev (metamorfoza). Pajkovci so verjetno najstarejša recentna vrsta kopenskih živali (ščipalci so znani že v zgornjih silurskih plasteh); nekatere vrste so se razvile v vodne živali. Razlikujemo devet redov: ščipalci, pajkoščipalci, Palpigrada, pajki, Ricinulei, paščipalci, temačniki, suhe južine in pršice.
Dostopnost