oklep,
1. vojaštvo: oprema iz kovanega železa za zaščito vojaškega vozila (npr. tanka, ladje) ali nekaterih delov telesa; pozneje je varoval vse telo. Luskinasti oklep je sestavljal usnjen telovnik s kovinskimi ploščami; verižni oklep (verižna srajca; zgodnji srednji vek) je bil opremljen z majhnimi železnimi obročki, ploščasti oklep je bil iz železne pločevine, razporki so omogočali telesu omejeno gibanje. Ob koncu srednjega veka se je oklep spremenil, saj so skušali telo povsem zaščititi pred težkim orožjem, zlasti plemiče na konju; ker so bili bojevniki skoraj negibni, so jih morali dvigniti na konja z vitlom (tudi konji zaščiteni). Z razvojem strelnega orožja ob koncu 15. st. je postal oklep brez pomena, obdržal se je le prsni oklep kirasirjev; ta je še po 1870/71 do prve svetovne vojne sodil k paradni uniformi. Prsni in hrbtni ščiti, ki so varovali vojake med prvo svetovno vojno, in v novejšem času razviti oklepni jopiči (za policijske oddelke) pravzaprav izhajajo iz oklep.

Sorodna gesla: kirasir | oklepna srajca | strelno orožje | verižna srajca
2. botanika: Androsace, z vrstami bogat rod jegličevk; večinoma majhne rožnato ali belo cvetoče rastline zmernih ali hladnih s. območij. Belocvetni švicarski oklep (Androsace helvetica) z gostimi blazinicami uspeva v apneniških Alpah (1600–3500 m); na meliščih osrednjih Alp raste alpski oklep (Androsace alpina) z večinoma rožnatimi cvetovi.

Sorodna gesla: jegličevke
3. zoologija: zunanje ogrodje nekaterih živali; varuje proti mehanskim poškodbam, tudi proti napadalcem.

Sorodna gesla: lupina | ščit


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek