puščanje krvi (venepunkcija), star zdravilni postopek za spodbujanje obrambne moči retikuloendotelijskega sistema; 1. nekrvaveče puščanje krvi: na kožo so namestili segrete votle posodice – ventuze (navadno so bile steklene). Pri ohlajevanju je nastal v posodi podtlak, ki je potegnil kri iz kapilar v podkožno tkivo, kjer je razpadla; 2. krvaveče puščanje krvi: kri je iztekala iz majhnega, z nožem narejenega reza; celjenje rane je predstavljalo nespecifični dražljaj.
Po ljudskem verovanju so za puščanje krvi primerni določeni dnevi (npr. veliki petek ali martinovo); poleg tega so preučili odnos med boleznimi in zvezdnimi znamenji ter izdelali pravila, kdaj puščanje krvi pomaga obolelemu delu telesa in kdaj ne. Tako so menili, da je mesec v znamenju ovna posebej nevaren za obolenja v glavi, zato naj v tem obdobju ne bi zdravili s puščanjem krvi.

Sorodna gesla: kri | ljudsko verovanje | pijavke | retikuloendotelijski sistem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek