Sankt Peterburg [∼ pétərburg-], 1703–1914 Sankt Peterburg, 1914–24 Petrograd, 1924–91 Leningrad, mesto v Rusiji, ob izlivu Neve v Finski zaliv, 4,7 mln. preb. (aglomeracija 6 mln.), drugo največje mesto Rusije in poleg Moskve najpomembnejše kulturno in industrijsko središče, prometno križišče (devet železniških prog), najpomembnejše rusko pristanišče za čezmorski promet. Petropavlovska trdnjava (1703), nekdaj glavno in rezidenčno mesto ruskega carstva (1712–1917/18; 1703 ga je ustanovil Peter I. Veliki); številne zgodovinske zgradbe iz obdobij baroka in klasicizma, večinoma so jih zgradili italijanski arhitekti: Admiraliteta (1704–1823), Zimski dvorec (1754–63, nekdaj rezidenca), borza (1805–15), več stolnic, plemiška palača, široke ulice (Nevski prospekt), šest mostov prek Neve; akademija znanosti, univerza (ustanovljena 1819), številne visoke šole in strokovne šole, inštitut za jedrske raziskave in drugi znanstveni inštituti, knjižnica (ena največjih na svetu z ok. 17 mln. knjigami), pomembni muzeji (Eremitaž), gledališča; sedež metropolita. Okoli mestnega jedra so obvoznice, na obeh bregovih Neve industrijske naprave in delavska četrt; najstarejše središče ruske strojne industrije in visoko razvita industrija: proizvodnja orodja, tekstilnih in tiskarskih strojev, opreme za elektrarne in tovarne, traktorjev, finomehanična, optična, kemijska, elektroindustrija, livarne, lesnopredelovalni obrati, živilska, tekstilna, obutvena, papirna, steklarska industrija, velike ladjedelnice in rafinerije nafte; s prekopi je povezan z rekami v v. Evropi, končna postaja notranjega ladijskega prometa od Belega morja, Kaspijskega jezera in Črnega morja.
Zgodovina: prizorišče revolucije 1905 in 1917; med drugo svetovno vojno so mesto oblegale nemške sile (od septembra 1941 do januarja 1943), izredno veliko žrtev med civilnim prebivalstvom, vendar se je mesto junaško ubranilo.
Dostopnost