boljševizem [rusko, ‘večina’], prvotna označitev za posebne značilnosti in zahteve »večinske« frakcije (boljševiki) na drugem kongresu ruske socialdemokratske stranke 1903 (v nasprotju z menjševiki). Izraz boljševizem pomeni zlasti Leninovo različico marksizma; ta je ustrezala razmeram v Rusiji na začetku 20. st. Strategija, potrebna za uresničitev proletarske revolucije, je zahtevala centralistično, strogo hierarhično organizirano stranko. Po dokončni zmagi boljševikov 1917 je ta strategija prepredla celotno rusko državo in njeno organizacijo in je postala zgled za komunizem v drugih državah. Na koncu je izraz »boljševističen« označeval vse lastnosti in cilje, ki so jih cenili komunisti. Nasprotniki boljševizma s tem pojmom povezujejo predvsem težnje po absolutni oblasti, državnem centralizmu in dirigiranosti, diktaturi ozkega vodstva (kadrovska stranka), dogmatizmu ter zanemarjanje gospodarskih in tudi kulturnih interesov prebivalstva.