metoda končnih elementov (angleško Finite Elemente Method, kratica FEM), slovenska kratica MKE, postopek za računalniško reševanje najrazličnejših problemov stabilnosti in togosti materialov ali teles v elastičnem in plastičnem območju. Sistem (struktura) se razdeli na enostavne končno velike elemente, kot so natezno-tlačni palični elementi, gredni, trikotni ali pravokotni, ploskovni, prostorsko ukrivljeni lupinasti, tetraedrski ali prostorski elementi. Elementi so med seboj povezani z vozlišči. Po obremenitvi konstrukcije najprej predpostavimo neznane pomike vozlišč (metoda pomikov) oz. napetosti (metoda sil). Z upoštevanjem materialnih zakonov določimo togostno matriko in na podlagi ravnotežnostnih pogojev za vsa vozlišča določimo sistem enačb za neznane pomike. Sistem enačb, ki je lahko linearen ali višjega reda, na splošno rešujemo le z zmogljivimi računalniki.
Dostopnost