šum,
1. fizika: zvok, ki ni sestavljen iz enostavnih periodičnih nihanj (v nasprotju s tonom in zvenom).

Sorodna gesla: beli šum | dinamika | nizkotemperaturna tehnika | ozadje | radijska astronomija | spekter šuma | ton | zven | zvočna analiza
2. tehnika: motnja pri prenosu informacij zaradi kvantne narave nosilcev električnega naboja. Ti se namreč v mikrokozmičnem merilu gibljejo sunkovito, to pa ustreza nepravilnemu poteku osnovnega signala in pomeni načelno mejo merilne in informacijske tehnike. V najpreprostejšem primeru raste moč šuma sorazmerno s pasovno širino in temperaturo (termični šum); pri tem je primerjalna temperatura 290 K (relativna moč šuma). Različne vrste šuma, izražene s temperaturo šuma, se razl. spreminjajo (odvisno od frekvence). Tako obstajajo beli šum (pri enakomerni porazdelitvi intenzitete po vseh frekvencah), rožnati šumi (pri porazdelitvi v obratnem sorazmerju). Vsak postopek ojačenja je povezan s šumi; maser je ojačevalnik mikrovalov s posebno majhnim šumom.

Sorodna gesla: beli šum | kompavnder | maser | motnja | superheterodinski sprejemnik | šumna krivulja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek