cimbal [grško], strunsko glasbilo, večji, tehnično popolnejši oprekelj v obliki trapezaste mize s štirimi nogami in pedalom. Docela razvit ima obseg (D)E–e3. Više uglašene strune so četverne, niže uglašene trojne, vseh je 35; nanje udarjajo z dvema tolkačema v obliki žlice. Pri nas poznajo cimbal v Prekmurju.

Sorodna gesla: oprekelj | tolkala


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek