Borneo (Kalimantan [kalimántan]), največji otok Indonezijskega otočja in tretji največji otok na svetu, 737.000 km2 (skupaj z bližnjimi otoki 747.000 km2); večji, indonezijski del 540.000 km2, sultanat Brunej (na S otoka) 5765 km2 ter malezijski zvezni državi Sabah in Sarawak skupaj ok. 198.000 km2; 12,6 mln. preb. Gorata, z vlažnimi pragozdovi porasla notranjost se najvišje vzpne v s. delu, kjer je 4101 m visoka gora Kinabalu. Iz notranjosti se na vse strani širijo gorske verige z vmesnimi rečnimi dolinami. Reke so večinoma plovne. Doline so gosto poseljene, saj je nekoliko zamočvirjena prst zelo rodovitna. Na močvirni obali rastejo tropski mangrovski gozdovi. Veliko rudno bogastvo: diamanti, zlato, platina, srebro, živo srebro, železo, mangan, cink, kositer, svinec, precejšnje količine črnega premoga in nafte. Na močvirnih obalnih ravnicah pridelujejo riž, kavo, sladkorni trst, tobak, bombaž, gojijo sagovo in kokosovo palmo, banane. Poleg teh pridelkov izvažajo še kavčuk. Najpomembnejša pristanišča so Banjarmasin, Pontianak, Kuching, Bandar Seri Begawan in Sandakan.
Zgodovina: staromalajsko ljudstvo Dajake so nasledila mlajša malajska ljudstva in Kitajci, ki so se naselili na obali. Muslimanski Malajci so Dajake na obali podjarmili ali pa potisnili globoko v notranjost otoka. Ob obali so ustanovili državice s piratskimi oporišči. 1606 so se začeli doseljevati Nizozemci. 1878–88 je bil s. del otoka pod Britanci, 1942–45 pa ves otok pod Japonci. Nizozemske posesti so bile 1949 priključene k Indoneziji, britanske pa 1963 k Maleziji (Sabah, Sarawak), nekdanje britansko oporišče Brunej je postalo neodvisna država. Takšna razdelitev je sredi 60. let 20. st. privedla do oboroženega spopada med Indonezijo in Malezijo.
Dostopnost