štuk (italijansko stucco), zmes mavca, apna, peska in barvil (pogosto z dodatkom vlaken) in klejeve vode, snov kiparskih stvaritev in plastičnega arhitekturnega okrasja, še posebej za notranjščine. Naglo strjujočo se maso je treba takoj oblikovati ali vliti v model. V kiparstvu je bil uporabljen že v staroorientalski (npr. partski) umetnosti, nato v rimski in starokrščanski umetnosti in v srednjem veku vse do pozne gotike. Od renesanse naprej je postal štuk pomemben za plastično okrasje v interierjih, v baroku dosegel svojo največjo popolnost. Uporabljen tudi za imitacije marmorja (marmornati štuk) in zglajen kot stucco lustro za stene in stebre. Izdelava in obnova sta opravilo štukaterja.
Dostopnost