Luther [lútər], Martin, začetnik reformacije, *10.11.1483 Eisleben, †18.2.1546 prav tam; rudarjev sin, 1501–05 študij svobodnih umetnosti v Erfurtu; 1505 stopil v samostan avguštincev v Erfurtu, 1507 posvečen za duhovnika, od 1510 predaval na univerzi v Wittenbergu o Aristotelu. Po naročilu svojega reda potoval v Rim, 1512 postal dr. biblicus (doktor teologije). Predaval o bibličnih knjigah (Psalmi, Pismo Rimljanom, Pismo Galačanom), kjer je prišel do novega spoznanja oz. razumevanja božje pravičnosti: ta pomilosti tistega grešnika, ki jo v veri sprejme (Rim 1,17). Zaradi trgovanja z odpustki je Luther 31.10.1517 v 95 tezah pozval k disputaciji o odpustkih. To je bil začetek reformacije, katere potek je Luthra silil k vedno novim dejanjem: 1519 leipziška disputacija, 1520 sežig papeževe bule, v kateri je papež grozil Luthru z izključitvijo iz Cerkve; 1521 na državnem zboru v Wormsu odklonitev preklica nauka v svojih spisih, posebno treh temeljnih spisov, ki so izšli 1520: O svobodi kristjana (Von der Freiheit eines Christenmenschen, sl. 2001), Krščanskemu plemstvu nemške nacije (An den christlichen Adel deutscher Nation), Babilonsko ujetništvo Cerkve (Babylonische Gefangenschaft der Kirche). Razglasitev Luthrovega državnega izobčenja v Wormsu ni dosegla svojega namena, saj mu je Friderik III. Modri v Wartburgu priskrbel zatočišče. Tam je Luther prevedel Novo zavezo, ki je izšla 1522 in se hitro razširila. Med tem časom so v Wittenbergu izbruhnili nemiri, tako da se je Luther vrnil tja in ponovno vzpostavil red. Izpeljal je le najbolj potrebne reforme. Luther se je bojeval proti prekrščevalcem pod vodstvom Karlstadta, prav tako pa tudi proti humanizmu Erazma Rotterdamskega (spis Proti nebeškim prerokom, Wider die himmlischen Propheten). Zaradi odnosa do kmečkih uporov (1525) si je zapravil ugled tudi pri kmetih (spis Proti roparskim in morilnim kmečkim tolpam, Wider die räuberischen und mörderischen Rotten der Bauern). Istega leta se je poročil s K. von Boro in s tem zavestno nastopil proti celibatu in samostanskim zaobljubam. 1525–30 je ob podpori prijateljev, posebej Ph. Melanchthona in saške deželne gosposke vzpostavil organizacijo saške deželne Cerkve (spisi Nemška maša, Deutsche Messe, 1526, Mali in Veliki katekizem, Katechismus, 1529). Deželi Saški je sledila dežela Hessen. Sestavil je evangeličansko pesmarico in prevedel celotno Biblijo (tiskana 1534). Ta prevod je bil odločilnega pomena za novi visokonemški knjižni jezik. Spor z U. Zwinglijem glede teološkega razumevanja Gospodove večerje, ki na marburških verskih pogovorih (1529) ni bil odpravljen, je Luthra zaposloval tudi v naslednjih letih. Pri razpravi na augsburškem državnem zboru (1530) Luther ni mogel biti navzoč, pisno pa je podpiral svoje prijatelje iz gradu Coburg in tako sodeloval pri nastanku augsburške veroizpovedi. Šmalkaldensko zvezo je odklanjal in tudi vsako drugo zanašanje na politično moč. V šmalkaldenskih členih je ponovno oblikoval svoj pogled na vero v ostrem nasprotovanju do katoliške Cerkve, prav tako kot v svojem zadnjem spisu Proti papeštvu v Rimu, nastavljenem od hudiča (Wider das Papsttum zu Rom, vom Teufel gestiftet, 1545).
Dostopnost