kukmaki (Agaricus), šampinjoni, rod gliv lističark; v Evropi ok. 70 vrst, med njimi nekaj okusnih užitnih vrst. Užitni kukmak z belim klobukom: travniški kukmak (navadni kukmak, pečenka; Agaricus campester) na travnikih, pašnikih in njivah (posebej na konjskem gnoju), nikoli v gozdu, lističi sprva rožnati, nato čokoladno rjavi; diši po mandljih; poljski kukmak (ovčar, Agaricus arvensis), na travnikih in pašnikih, redkeje v gozdu, lističi sprva sivordečkasti, nato čokoladno rjavi; diši po janežu; mestni kukmak (Agaricus bitorquis), ob cestah, v parkih, mladi lističi sivorožnati, brez posebnega vonja. Užitni kukmak z rjavim klobukom: gozdni kukmak (Agaricus silvaticus) in volnati kukmak (Agaricus lanipes) v iglastih in listnatih gozdovih, malo dišita po mandljih. Med nekoliko strupene vrste sodi karbolni kukmak (Agaricus xanthoderma), diši po črnilu oz. karbolu, posebej pri kuhanju. Možnost zamenjave užitnih kukmakov z nekaterimi smrtno strupenimi gobami, posebej z mušnicami, razcepljenkami in veliko rdečelistko. V predorih ali temnih kleteh gojijo dvotrosni kukmak (Agaricus bisporus), dobro uspeva zlasti na preperelem konjskem gnoju: 50–200 kg na tono gnoja.
Dostopnost