kalijevi minerali, v to skupino mineralov sodijo spojine kalija, kot so carnallit (dvojna sol kalijevega in magnezijevega klorida), kainit (dvojna sol kalijevega klorida in magnezijevega sulfata), silvin (kalijev klorid) in solne kamnine silvinit (mešanica kamene soli in silvina), trde soli (mešanica kamene soli, silvina in kiserita) in carnallitit (mešanica kamene soli in carnallita). Uporaba kalijevih mineralov je pomembna za gnojila ter pridobivanje kalijevih in magnezijevih spojin. Na pomen kalijevih mineralov je opozoril že J. von Liebig. Do 1860 so kalijeve soli, ki so jih pridobili skupaj s kameno soljo, obravnavali kot odpadek. Njihovo možnost uporabe kot gnojila je odkril nemški kemik A. Frank (1834–1916). Do prve svetovne vojne je bilo 96 % svetovne proizvodnje kalijevih gnojil nemške. Poleg Nemčije so pomembni proizvajalci kalijevih soli Rusija, Kanada, ZDA, Francija, Izrael in Španija. Kalijevi minerali so nastali pri odparevanju morske vode in pogrezanju kopnega, ki se je sčasoma ločilo od oceana. Te razmere so bile v srednji Evropi posebno ugodne v mezozoiku in terciarju. Kalijeve soli so pridobivali predvsem v rudnikih in so jih s posebnimi ločevalnimi postopki (raztapljanje v vroči vodi, flotacija, elektrostatični postopek) predelali v kalijeva gnojila. Iz ležišč surovih soli na območju srednje Evrope se pridobivajo kalijeva gnojila v obliki kloridov in sulfatov, magnezijeve soli in brom.
Dostopnost