belila, snovi, ki na površini ali v notranjosti barvastih materialov uničijo ali odstranijo barvila. Delujejo na tri načine: 1. z adsorbcijo barvila, ki se prilepi na adsorbente (npr. silikage, aktivno oglje); 2. s kemičnim razbarvanjem, pri katerem potekajo različne kemijske reakcije; npr. redukcija (z žveplovo(IV) kislino za beljenje lesa, volne, svile) ali oksidacij (s klorovim apnom, vodikovim peroksidom, perborati); 3. z optičnimi belili, ki barvilo prekrijejo s komplementarno barvo; obe skupaj se pri dnevni svetlobi zlijeta v belo.
Uporabljajo se v pralnih sredstvih, v barvilih za beljenje sten, pri izdelavi papirja in tekstila.

Sorodna gesla: optična belila | pralna sredstva


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek