valenčni pas, najvišji energijski pas v modelu kristala, v katerem so s prevodnimi elektroni zasedeni vsaj nekateri energijski nivoji. V prevodnem pasu so elektroni prosto gibljivi in omogočajo prevajanje električnega toka. Pri prevodnikih (kovinah) je valenčni pas hkrati prevodni pas, ki je delno zaseden. Pri izolatorjih in čistih polprevodnikih je valenčni pas do vrha zaseden, prevodni pas pa prazen. Med valenčnim pasom in prevodnim pasom je prepovedani pas. Ta je pri polprevodnikih zelo ozka špranja, tako da lahko elektroni že pri zelo majhni dovedeni energiji (npr. s segrevanjem) preskočijo iz polnega valenčnega pasu v prazen prevodni pas. Špranja v izolatorjih je precej širša, tako da elektroni niti pod vplivom močnega električnega polja niti s segrevanjem ne uspejo preiti v prevodni pas. Energijski pasovi v kristalu nastanejo zaradi prekrivanja energijskih nivojev posameznih atomov. Ker velja, da niti dva elektrona v snovi ne moreta zavzeti enakega energijskega stanja (kvantna statistika), se npr. enaki energijski stanji dveh enakih atomov zaradi medsebojnih vplivov v kristalu razcepita v dve nekoliko razl. stanji. V kosu snovi je zaradi velikega števila atomov teh stanj tako veliko, da so si sosednja stanja zelo blizu in oblikujejo energijski pas, v katerem so energijska stanja zvezno porazdeljena.
Dostopnost