odpadki, splošno:smeti, stvari, ki bi se jih lastnik rad znebil ali stvari, ki jih je treba zaradi skupne blaginje na poseben način odstraniti. Količina se z zviševanjem življenjske ravni in tehnizacije veča absolutno in relativno. Poleg tega sodi tako med gospodinjske odpadke kot industrijske odpadke vse več snovi, ki se težko ali sploh ne razkrajajo na naraven način. Vnovična uporaba materiala (reciklažo) – razen stekla, papirja in nekaterih drugih materialov – je zaradi gospodarskih vzrokov (stroški predelave) še na začetku. Odpadki so zato poglavitna tema varstva okolja. V mestih jih odstranjujejo tako, da jih odvažajo s posebnimi vozili (odvoz odpadkov), nato pa stisnejo. Odlaganje v jamah/rudnikih ali tudi na jaloviščih je vse bolj zapleteno, ker je zaradi večanja količine odpadkov na voljo še komaj kaj zemljišč (deponij). Kompostiranje zahteva izločitev pločevine, stekla in predmetov iz umetnih snovi, poleg tega so zaradi blata iz čistilnih naprav humusna gnojila kot rezultat kompostiranja vprašljiva zaradi vsebnosti težkih kovin, predvsem kadmija. Za sežiganje odpadkov so potrebne drage naprave; odpadki gorijo le z dodatkom gorljivih substanc, npr. premogovega prahu idr. Toploto, ki se sprošča, je mogoče uporabiti za proizvodnjo pare, vendar je sežiganje povezano s stroški. V zadnjih letih potekajo v razl. državah pilotski projekti, v okviru katerih naj bi odpadke vnaprej sortirali (npr. ločeni smetnjaki ali zabojniki za steklo, papir, umetne snovi itd.). Tudi izrabljena jedrska goriva ponovno obdelajo ali jih shranijo v končno odlagališče. Radioaktivne odpadke skladiščijo v stabilnih geoloških plasteh, varnih pred sevanjem, za predvidoma dolgo obdobje.
Dostopnost