lesni sladkor, naravni sladkor, ki nastane s hidroliznim cepljenjem snovi v lesu, slami, koruznih steblih. Bel, sladek kristalen prah, topi se v vodi in alkoholu in je optično aktiven; umetno pridobljena ksiloza. Lesni sladkor največkrat pridobivajo po Bergius-Pierovem postopku (F. Bergius, M. Pier): obdelujejo zdrobljen in posušen les v zaporednih posodah, najprej s koncentrirano klorovodikovo kislino, nato pa s pribl. 10-odstotno. Tekočino zgostijo v sirup in z razprševanjem v vročem zraku odstranijo solno kislino. Tako pridobljeno maso pri temperaturi 170–180 °C hidrolizirajo z 0,2–0,4-odstotno žveplovo(VI) kislino (hidroliza). Pri tem se polisaharidi celuloze spremenijo v glukozo, ksilan pa v ksilozo. Pridobljeno zmes sladkorjev uporabijo za živinsko krmo ali pa jo z vrenjem s kvasovkami predelajo v alkohol. Podoben je Schollerjev postopek, ki deluje z žveplovo(VI) kislino.
Dostopnost