Štalenska gora (Magdalensberg [magdalénsberg-], tudi Helenenberg [helénenberg-]), vzpetina v Avstriji, v zvezni deželi Koroška, nad Gosposvetskim poljem, jugovzhodno od Šentvida na Glini, 1058 m. Na z. in j. pobočju je bilo v času keltske kraljevine Norik mestno naselje (Noreja?; na višini ok. 900 m), in sicer od konca 2. st. pr. n. š. do mirne rimske zasedbe (ok. 15 pr. n. š.) in ustanovitve rimskega mesta Virun ob vznožju gore (ok. 45 n. š.). Že 1502 najden izvrstno ohranjen kip mladeniča; v načrtnih izkopavanjih (od 1948) na 3,5 km2 odkrite zanimive stavbe, zgrajene po rimskem zgledu: trgovine, delavnice, reprezentančna poslopja. Latinski napisi in rimske najdbe pričajo o obsežnem trgovanju z Italijo, predvsem z noriškim železom. Na vrhu Štalenske gore je bil utrjen tempelj Marsa Latobiusa, zdaj pa stoji gotska cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene; po njih se gora imenuje v nemščini.
Dostopnost