Epikur (Epikouros), grški filozof, *ok. 341 pr. n. š. otok Samos, †270 Atene; v Atenah ustanovil filozofsko šolo, v kateri je bil glavni poudarek na etiki. Učil je umirjeno življenje, da bi dosegli srečo, neustrašnost pred bogovi in smrtjo, pa tudi trdnost duše. V svojem nauku o naravi Demokritov privrženec. Iz napačnega pojmovanja epikureizma kot golega hlepenja po užitkih izhaja izraz epikurejec, kar pomeni uživača.

Sorodna gesla: ateizem | Demokrit | etika | filozofija narave | Gassendi, Petrus | grška filozofija | Lukrecij | prolepsa | senzualizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek