Mendlovi zakoni dedovanja, pravila, ki veljajo za dedovanje znakov pri človeku, živalih in rastlinah, oz. za prenašanje jedrnih dednih zasnov (gen) pri spolnem razmnoževanju. Mendlove zakone dedovanja je opisal J. Mendel 1865 na temelju svojih poskusov v samostanu v Brnu. Delo je bilo objavljeno, vendar je ostalo neopaženo do 1900, ko so ga odkrili H. de Vries, E. von Tschermak-Seysenegg in C. Correns.
Prvi zakon Pri križanju dveh osebkov (parentalna generacija, generacija P), ki se razlikujeta le v eni lastnosti in sta potomca v čisti liniji (homozigot), bodo vsi potomci prve generacije (prva filialna generacija, generacija F1) enaki: zakon o uniformnosti; pri tem ni pomembno, pri katerem od staršev se pojavlja ena ali druga različica opazovane lastnosti; jajčna celica in semenčica sta z genetskega stališča enakovredni: zakon recipročnosti (izjema so spolni znaki in spolno vezani znaki). V generaciji F1 se bodisi izrazi samo ena od obeh različic lastnosti, ki ostaja v generaciji P (dominantna lastnost), bodisi se izrazi kombinacija obeh. Če križamo npr. rdečecvetno in belocvetno rastlino, bodo imele vse rastline v generaciji F1 rdeče cvetove; lastnost »rdeč cvet« je dominantna, »bel cvet« pa recesivna: dominantno-recesivno dedovanje. Če se v generaciji F1 delno izrazita obe lastnosti (npr. rožnata barva cvetov), je to intermediarno dedovanje.
Drugi zakon Če križance iz generacije F1 križamo med seboj, se bo v drugi filialni generaciji (generacija F2) opazovani znak v primeru dominantno-recesivnega dedovanja razcepil v razmerju 3 : 1 (npr. 3 rdečecvetne rastline : 1 belocvetni rastlini), v primeru intermediarnega dedovanja pa v razmerju 1 : 2 : 1 (npr. 1 rdečecvetna rastlina : 2 rožnatocvetnima rastlinama : 1 belocvetni rastlini): zakon o cepitvi znakov.
Tretji zakon Posamezne lastnosti se dedujejo neodvisno: zakon o neodvisnosti dedovanja znakov. V telesnih celicah (somatske celice) sta za vsako lastnost po dve dedni zasnovi, ki se pri nastanku spolnih celic (gamete, delitev jedra) razideta, tako da se lahko z oploditvijo znaki na novo kombinirajo: zakon o nastanku novih kombinacij genov. Ta zakon v celoti ne velja edino za gene, ki ležijo skupaj v istem kromosomu in se dedujejo vezano. Mendlovi zakoni dedovanja veljajo samo za dedovanje genov, ki ležijo v jedru, ne pa za dedovanje genov, ki ležijo v citoplazmi (ekstrakromosomno dedovanje).
Dostopnost