pozicijska vojna, vojna, za katero so značilni dolgotrajni frontalni boji in nepretrgane, stabilne frontne črte na strateški ravni s stalno defenzivo. Znana je tudi kot »jarkovna vojna« z množičnimi jarki v sistemu utrjevanja, močnimi silami na položajih, razmeroma statičnim razporedom sil in sredstev na fronti in v globini. Prvič je bila pozicijska vojna med Rusi in Japonci 1904/05, v prvi svetovni vojni pa je bila razširjena na vseh frontah, zlasti zahodni. Z uvedbo množičnega letalstva in oklepnih sredstev pozicijska vojna v drugi svetovni vojni ni bila več mogoča. V sodobnih vojnih teorijah je ne upoštevajo več skoraj v nobeni armadi.