semenčica (spermij, spermatozoj), moška spolna celica (gameta) živalskih mnogoceličarjev in človeka. Človeška semenčica sestoji iz glave (celično jedro s haploidnim številom kromosomov), vratu s centralnim telescem, srednjega dela, ki ga sestavlja osrednja nitasta struktura iz dveh centralnih fibril (obdanih z mitohondriji, ki zagotavljajo energijo), več stranskih fibril ter spiralno vlakno, in repa, s katerim se semenčica giblje. Človeške semenčice so dolge ok. 0,002 mm. Pod vplivom hormonov hipofize in nadledvične žleze dozorevajo v modih iz zarodnih celic (spermatogonijev) v več razvojnih fazah. Zbirajo se v obmodku, ob ejakulaciji se s skrčenjem obmodkovega voda in semenovoda izbrizgajo. Sposobnost gibanja (3–4 mm na minuto), ki semenčicam omogoča, da potujejo do jajčnih celic, vzdržujejo alkalni izločki mehurnice in prostate; v kislem okolju so semenčice negibljive. V enem ejakulatu je 3–4 ml semena, ki vsebuje 100–300 mln. semenčic, od tega 20 % nedozorelih ali okvarjenih. 60 % zrelih semenčic, ki jim hialuronidaza omogoča, da prodrejo v jajčne celice, je šest ur po ejakulaciji še gibljivih. Semenčica plava proti toku z migetalčnim epitelijem obloženega jajcevoda, privabijo jo ploditvene snovi (gamoni; kemotaksa). Premajhno ali oslabljeno nastajanje semenčic je lahko vzrok neplodnosti.
Dostopnost