odpornost, 1. biologija:rezistenca, sposobnost organizma, da se brani pred okužbami, zastrupitvami, kemičnimi, fizikalnimi in biološko škodljivimi dejavniki. Odvisna je od nespecifičnih obrambnih mehanizmov organizma in posebnih kemičnih snovi ali struktur v organizmu, ki zmanjšujejo vplive strupenih snovi in povzročiteljev bolezni, npr.: 1. mehanizmi oz. strukture na površini telesa, ki preprečujejo vdor škodljivim dejavnikom (npr. koža); 2. mehanizmi oz. strukture v notranjosti telesa, ki uničujejo škodljive dejavnike, ki so že prodrli v telo (npr. fagociti, lizocim, opsonini, retikuloendotelijski sistem). Učinkovitost odpornosti je odvisna od utrjenosti organizma, prehrane, utrujenosti, stresa. Bakterije, virusi in paraziti postanejo odporni proti specifičnim kemičnim snovem (npr. antibiotikom) zaradi sprememb v dednem materialu (mutacija), bakterije pa tudi zaradi rezistenčnega dejavnika, tj. dodatnega dednega materiala, ki ni vključen v bakterijski kromosom (plazmid). Rezistenčni dejavniki se podvojujejo neodvisno od bakterijskega kromosoma in prenašajo iz ene bakterijske celice v drugo. Tako povzročijo epidemično širjenje odpornosti proti antibiotikom. Tudi pri žuželkah lahko mutacije povzročijo odpornost na sredstva proti škodljivcem (npr. DDT).
Sorodna gesla: antibiotiki | fagociti | imunost | lizocim | mutacija | opsonini | plazmid | retikuloendotelijski sistem | stres | toleranca | tropske bolezni2. kmetijstvo:sposobnost kulturnih rastlin preprečiti okužbo z boleznimi ali napad škodljivcev. To se zgodi pri navidezni odpornosti npr. z debelo voščeno plastjo ali gostimi dlačicami na listih, pri pravi odpornosti pogosto z rastlinskimi kemičnimi sestavinami (fenolne substance in kumarinski derivati). Žlahtnjenje za odpornost daje proti virusom in glivam odporne rastlinske sorte; odpornost pa škodljivi organizmi vedno znova obidejo.
Sorodna gesla: žlahtnjenje rastlin in živali3. tehnika:lastnost teles, da se upirajo trganju, cepljenju, lomljenju, sukanju, raztezanju in sploh vsaki deformaciji.
Dostopnost