darvinizem, nauk, ki ga je utemeljil Ch. R. Darwin. Zanj je odločilen dejavnik v razvoju vrst naravni izbor (selekcija). Darvinizem izhaja iz dveh podmen: 1. osebki ene vrste niso popolnoma enaki, ampak se razlikujejo med seboj; značilnosti se prenašajo na naslednji rod; 2. vse vrste ustvarjajo presežek potomcev. V boju za obstanek preživijo le najsposobnejši, manj sposobni pa propadejo. Preživijo osebki, ki so bolje prilagojeni okolju. To je naravna selekcija. Spremembe okolja pa povzročijo tudi spremembe njihovih značilnosti (evolucija). Današnja živa bitja, tudi človek, izvirajo torej iz prejšnjih, »primitivnejših« predhodnikov (razvojni nauk). Ta predstava je bila v nasprotju s prejšnjim naukom o stalnosti vrst; te naj bi ustvaril bog (nauk o stvarjenju). Darvinizem je postal bolj razumljiv, ko so na prelomu stoletja odkrili zakonitosti dednosti. Spoznanja o mutacijah in prehajanju genov s staršev na potomstvo sta omogočila boljše razumevanje nastanka in širjenja značilnih lastnosti, kot je bilo mogoče v Darwinovi dobi. Darvinizem je dobil znanstveno podlago in postal utemeljitelj evolucije.
Dostopnost