free jazz [angleško, frí džéz-], jazzovski slog, ki se je v 60. letih razvil predvsem v New Yorku; radikalen prelom s tonalnimi in metrično-harmonskimi vzorci; za improvizacijo odprta oblika; zastiranje ali zanikanje tonalnih središč; nobenega osnovnega metruma; odprava delitve vlog na soliste in spremljevalce. Razvoj free jazza je mogoče primerjati s pojavi tonalnih sprememb v evropski resni glasbi ok. 1900. Slog so razvijali glasbeniki O. Coleman, C. Taylor, A. Ayler, D. Cherry in posebej Art Ensemble of Chicago in drugi glasbeniki AACM (Anthony Braxton); v Evropi so free jazz samostojno razvijali Peter Brötzmann, A. von Schlippenbach in njegov Globe Unity Orchestra ali A. Mangelsdorff. K free jazzu sodita tudi poznejša, iz New Yorka izhajajoča no wave in noise music (Bill Laswell, J. Zorn, Arto Lindsay, Sonny Sharrock idr.).