mehčala,
1. kemija: plastifikatorji, sintetične ali naravne snovi, ki jih dodajajo sicer krhkim visokim polimerom oz. makromolekularnim snovem, da postanejo mehki, voljni in se lažje oblikujejo. Uporabljajo jih pri predelavi umetnih snovi, naravnega in sintetičnega kavčuka, lakov idr. Pomembne skupine mehčal so estri (npr. ester ftalne kisline), etri, mineralna olja in polimerna mehčala; navadno tekočine. Mehčala uporabljajo tudi kot polnila, ki zmanjšajo stroške in vplivajo na lastnosti končnih izdelkov (npr. mehkost, razteznost, obdelovalnost, gibkost pri nizkih temperaturah, elastičnost). Številni polimeri postanejo tehnično uporabni šele z dodajanjem mehčal.

Sorodna gesla: celofan | estri | etri | glicerol | jodno barvno število | kavčuk | lak | mehčanje | mineralna olja | ortofosfati(V) | Palatinol® | polimerna mehčala | polivinilklorid | trdilci | umetne snovi
2. tehnika: dodatki, ki pri mehčanju zmanjšujejo trdoto vode, ki jih uporabljajo zlasti pri demineralizacija vode.

Sorodna gesla: demineralizacija | mehčanje | trdota


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek