Znanstveni institut (kratica ZI), interdisciplinarni raziskovalni zavod; med drugo svetovno vojno ga je na osvobojenem ozemlju, v Kočevskem Rogu 12.1.1944 ustanovil izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF); že februarja 1944 ZI v pristojnosti predsedstva SNOS – Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (s kompetencami revolucionarne vlade). ZI je bil edina takšna institucija v okviru evropskega protifašističnega odpora; njegova naloga je bila dokumentirati narodnoosvobodilni boj v Sloveniji, pripravljati strokovno podlago za načrtovano obnovo po vojni in novo socialnogospodarsko ureditev Slovenije; oddelek za meje ZI pa je pripravljal znanstveno utemeljitev za nove slovenske državne meje. Inštitut je seveda deloval v vojnih razmerah (v barakah, spreminjal skrivališča), a je vendarle mdr. zbral strokovno knjižnico s 1000 knjigami. Prvi direktor ZI F. Zwitter, tajnik L. Ude; ta je marca 1945 prevzel vodenje inštituta in ga maja prenesel v osvobojeno Ljubljano. Tam je ZI prevzel gradivo in še nekatere sodelavce predvojnega Manjšinskega instituta ter se preimenoval v Institut narodne osvoboditve. 1.1.1946 je bil inštitut podrejen predsedstvu narodne vlade Slovenije, 10.2.1948 pa »po izpolnitvi stavljenih nalog« odpravljen. Sodelavce, dejavnost in gradivo oddelka za mejna vprašanja je prevzel novi Inštitut za narodnostna vprašanja, preostalo pa novi Muzej narodne osvoboditve; iz njega sta se razvila današnji Muzej novejše zgodovine v Ljubljani in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja oz. sedanji Inštitut za novejšo zgodovino.
Dostopnost