Olimpija (Olympia), v antični Grčiji tempelj v Elidi. V okolici religioznega središča Altisa s svetim gajem z Zevsovim oltarjem sta bila Herin tempelj (7./6. st. pr. n. š.) in novejši Zevsov tempelj (470–456) z znanimi Heraklovimi metopami in zatrepnimi reliefi (lokalni mit o Pelopsu in Ojnomau na V, boj Lapitov in Kentavrov na Z), tam je stal zlati in slonokoščeni Fidijev kip Zevsa na prestolu, eno sedmih svetovnih čudes. V središču Altisa je bil t. i. Pelopsov grob, ploščat grič, ki je bil že v poznomikenskem obdobju ograjen; okrog njega so pred nastankom olimpijskih iger potekale dirke na vozovih. Mali tempelj boginje matere (Metroon, 4. st.) je ob vznožju Kronosovega griča oživljal tradicijo starih htonskih kultov; nad njim je na terasi stala vrsta zakladnic (6. st.) za zaobljubne darove grških mest; na V se nadaljuje stadion za olimpijske igre. Južni rog Altisa označujeta dva bulevterija (apsidni zgradbi, ok. 600 in 500), na Z hiše za svečenike, kopeli, vadbišča (palestra in gimnazij) ter stavba za nastanitev častnih gostov; na V od 4. st. »stebrišče odmeva«, na JV upravna stavba, v rimski dobi prezidana v vilo (t. i. Neronova hiša). Prostor med templji je zapolnjevala množica kipov, mdr. zaobljubnih darov olimpionikov in mest, med njimi tudi spomeniki zmagam. V rimski dobi je nimfej okolico oskrboval z vodo.
Dostopnost