selekcija [latinsko], izbor, neprestano izbiranje organizmov, ki so najbolj prilagojeni okolju (po genotipu in fenotipu). V vsaki populaciji je veliko razl. dednih lastnosti; tiste, ki izboljšujejo posameznikove značilnosti in lastnosti, povečujejo njegove možnosti za preživetje in razmnoževanje (primerjaj tudi sociobiologija). Številni dejavniki okolja so selekcijski: pri visokih temperaturah so npr. na boljšem osebki, ki niso občutljivi za toploto. Bolje prilagojeni osebki se uspešneje razmnožujejo in po več generacijah v populaciji prevladajo osebki s takšnimi lastnostmi. Selekcija je poleg mutacij eden najpomembnejših evolucijskih dejavnikov. Po drugi strani lahko pretirana prilagoditev na določene razmere (hiperspecializacija) že pri razmeroma kratkotrajnih in majhnih spremembah v okolju povzroči izumrtje vrste, kajti razvojne spremembe so praviloma nepovratne. Selekcija je pozitivna ali negativna, tj. predčasna izločitev organizmov, ki so okolju slabše prilagojeni.
Pri umetni selekciji človek izbere rastline ali živali z lastnostmi, ki mu najbolj ustrezajo. V 10.000 letih je tako iz volka nastalo več kot 400 vrst psov.
Ciljano izbiranje organizmov ali celic z določeno kombinacijo genov je pomembna naloga molekularnobioloških raziskav (genska manipulacija).

Sorodna gesla: adaptacija | darvinizem | evolucija | fenotip | genotip | genska manipulacija | mutacija | neodarvinizem | ortogeneza | populacijska genetika | prilagoditev | selekcijski pritisk | sociobiologija | življenje | žlahtnjenje rastlin in živali


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek