hrbtenjača (medulla spinalis), v hrbteničnem kanalu ležeči del osrednjega živčevja, ki sega od velike zatilnične odprtine lobanje do drugega ledvenega vretenca. Hrbtenjača je prav tako kot možgani sestavljena iz sive snovi (živčnih celic), ki predstavlja jedro, in bele snovi (živčnega nitja). Obdajajo jo iste ovojnice, ki na spodnjem koncu tvorijo vrečo iz trde možganske ovojnice. Po vsej hrbtenjači poteka osrednji kanal, ki ga izpolnjuje možgansko-hrbtenjačna tekočina. Hrbtenični živci (nervi spinales) izhajajo iz hrbtenjače segmentno, tako ima hrbtenjača 8 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih ter 1–2 para križničnih segmentov. Iz vsakega odseka izhaja par spinalnih živcev, ki oživčujejo ustrezne mišice ali organe. Živci hrbtenjače nastanejo s spojitvijo sprednjih in zadnjih koreninskih vlaken; sprednje korenine sestavljajo motorična živčna vlakna, ki potujejo iz sive snovi sprednjih rogov; v zadnjih koreninah, zadebeljenih v spinalne ganglije, so senzibilna živčna vlakna; vegetativna živčna vlakna potekajo z motoričnimi in senzibilnimi živci. Od prvotno samostojne funkcije (razvoj) hrbtenjače se je ohranila njena vloga posredovanja neposrednih refleksov (od celic zadnjega roga na celice sprednjega roga); na splošno je hrbtenjača kot prevodni in preklopni organ posrednik med možgani in preostalim organizmom (živčevje).
Vnetje hrbtenjače: mielitis.

Sorodna gesla: Brown-Séquardov sindrom | dezaferenciacija | foramen magnum | hrbtenica | kavda | laminektomija | meningokela | mielitis | mozeg | možgani | osrednje živčevje | piramidna proga | podaljšana hrbtenjača | razvoj | refleks | retikularna formacija | spinalen | spinalna anestezija | tabes dorsalis | vretenčarji | živčevje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek