Termania - Veliki splošni leksikon

Mikronezija (uradno ime Federated States of Micronesia, kratica FSM, Federativne države Mikronezije), država v Karolinskem otočju, največji mikronezijski otoški skupini.

časovni pas	srednjeevropski čas + 9 ur (z. Mikronezija) oz. + 10 ur (v. Mikronezija)
površina	702 km2 (kopno), V–Z 2600 km
prebivalstvo	116.000, 165 preb./km2, letna rast 2,2 %, življenjska doba 64 let
glavno mesto	Palikir, 6200 preb., na največjem otoku Pohnpei
upravna razdelitev	4 zvezne države, od Z proti V na otočjih Yap, Chuuk, Pohnpei in Kusrae
članstvo v organizacijah	OZN (od 1991), Južnopacifiški forum
uradni jezik	angleški; pogovorni jeziki avstronezijski (oceanijski) jeziki in pidžin
denarna enota	ameriški dolar (oznaka USD)

Naravne razmere
Otoška država je s. soseda melanezijske Papue Nove Gvineje in obsega Karolinsko otočje med ekvatorjem in 10° severne zemljepisne širine, pravzaprav Karolinsko otočje v ožjem pomenu (brez otočja Palau na z. obrobju), skupaj več kot 700 daleč narazen ležečih otokov: od atola Ngulu in otoka Yap na zahodu, prek skupin Chuuk, Hall in Mortlock v osrednjem delu do otočja Senyavin z najpomembnejšim otokom Pohnpei (334 km2) in najvzhodnejšim otokom Kusrae. Majhni otoki so večinoma koralni atoli in se dvigajo le nekaj metrov nad morsko gladino. Večji otoki (Pohnpei, Yap in otočje Chuuk) so vrhovi ognjenikov, ki se dvigajo iz velikih globin več sto metrov visoko nad gladino oceana (Pohnpei do 865 m). Hriboviti otoki so večinoma močno razčlenjeni in obdani s koralnimi grebeni. Pod vplivom sv. pasatov prevladuje tropsko podnebje s povprečno temperaturo ok. 27 °C in neenakomerno razporejenimi padavinami (več dežja le na hribovitih otokih – orografske padavine), občasni tropski viharji (tajfuni). Vulkanski otoki so porasli z bujnim tropskim gozdom, na plitvih koralnih tleh pa je po vrstah skromno rastje (predvsem kokosove palme, pandanus).

Prebivalstvo
Prebivalci so večinoma Mikronezijci, na v. in j. otokih tudi Polinezijci, nekaj je še belcev in Azijcev. Obale rodovitnih vulkanskih otokov (npr. Pohnpei, Yap) so gosto poseljene. 45 % prebivalcev je mlajših od 15 let. V treh v. zveznih državah je večina prebivalcev protestantske vere, na Yapu prevladujejo katoličani. Šolstvo so v zadnjih letih dobro uredili (le malo nepismenih).

Državna ureditev
Od 1.1.1991 so Federalne države Mikronezije neodvisna federalna predsedniška republika. Predsednik države je hkrati tudi predsednik vlade, po ustavi iz 1979 ga volijo na neposrednih volitvah za štiri leta. Zakonodajno telo je enodomni kongres s 14 neposredno izvoljenimi poslanci (štirje s štiriletnim in deset z dveletnim mandatom). Na čelu zveznih držav so voljeni guvernerji. Sodstvo je urejeno po ameriškem zgledu.

Gospodarstvo
Gospodarska moč mikronezijskih otokov je neznatna; šele v zadnjih letih postajata pomembna vira dohodka turizem in izdajanje dovolilnic za ribolov. Večina aktivnega prebivalstva je zaposlena v javnih službah. Kmetijski pridelki so večinoma le za domačo porabo, predvsem kokosovi orehi, banane, sladkorni trst, tropske gomoljnice (posebej jam) in povrtnine; pomembna sta še živinoreja in ribolov. Poleg kopre in rib izvažajo izdelke umetne obrti. Uvažati morajo živila in vse blago za široko porabo. Največ trgujejo z ZDA in Japonsko. Otoki so povezani z ladijskimi in letalskimi progami. Z vključitvijo v mednarodni zračni promet prek letališč na otokih Pohnpei in Moen (otočje Chuuk) se je močno povečal pomen turizma.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	229 mln. USD, 1970 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 50 %, industrija 4 %, storitvene dejavnosti 46 %
uvoz (2000, ocena)	149 mln. USD
izvoz (2000, ocena)	22 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	66,5 mln. USD

Zgodovina
Na Karolinsko otočje so prvi prispeli Španci na začetku 16. st. in jih imenovali po kralju Karlu II. Španci so se na otoke naselili šele v 19. st., po špansko-ameriški vojni 1898 so jih prodali Nemčiji. Med prvo svetovno vojno jih je zasedla Japonska in jih od 1920 upravljala kot mandatno ozemlje Društva narodov. Med drugo svetovno vojno so jih zavzele ZDA in jih od 1947 upravljale kot ozemlje pod skrbništvom OZN; 1951 so upravo prenesli na notranje ministrstvo ZDA. 1979 so razglasili Federalne države Mikronezije, ki so 1986 dobile omejeno suverenost kot prostovoljno pridruženo ozemlje. 31.12.1990 je Varnostni svet OZN odpravil skrbništvo ZDA nad tihooceanskimi otoki in mdr. priznal tudi suverenost Federalnih držav Mikronezije. Od maja 1997 je predsednik države in vlade Jacob Nena, sledila sta mu Leo Falcam (1999–2003) in Joseph J. Urusemal (od maja 2003). Julija 2002 je Mikronezijo, še posebej Chuuk, zelo prizadel tropski vihar.

Sorodna gesla: Chuuk | Karolinsko otočje | Kusrae | Mikronezijci | Pohnpei | Tihooceanski otoki | Yap

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek