pasavci (Dasypodidae), sesalci, ki sodijo k sočlenkarjem; telo pokrivajo koščene, z roževino prevlečene plošče, ki na glavi oblikujejo ščit, na hrbtu pa prečne pasove; ponočne živali; podnevi v rovih, ki si jih izkopljejo sami. Hranijo se z žuželkami in drugimi manjšimi živalmi; živijo v Južni in Srednji Ameriki in na J ZDA. Ločimo: 1. trde pasavce z velikimi in trdimi oklepnimi ploščami; npr. veliki pasavec (Priodontes giganteus), dolg do 120 cm in težak do 55 kg; kroglasti pasavec (apara; Tolypeutes matacus), dolg 40 cm, ob nevarnosti se lahko zvije v klobčič; bodičasti pasavec (peludo; rodova Euphractus in Zaedius) z zelo gosto dlako med pasovi; 2. mehke pasavce z majhnimi in usnjastimi (mehkimi) oklepnimi ploščami; npr. deveteroprogasti pasavec (Dasypus novemcinctus), dolg do 40 cm; 3. krtje (mišje) pasavce, velike kot krt, tudi živijo kot krti; npr. krtji pasavec (Chlamyphorus truncatus), dolg do 15 cm. Kot orjaške pasavce označujemo velike vrste pasavcev, ki so izumrle konec ledene dobe (rod Glyptodon).