instrumentalno gledališče, oblika modernega glasbenega gledališča, pri katerem glasbeniki nastopajo tudi kot igralci in kjer sta glasba in scena v neposrednem medsebojnem razmerju; razvili so ga M. Kagel (Sur Scène, 1960, Staatstheater, 1971), D. Schnebel, L. Berio, K. Stockhausen idr.
Dostopnost