socialno tržno gospodarstvo, označitev, ki jo je oblikoval A. Müller-Armack za gospodarsko ureditev, ki jo želi doseči Nemčija; priznava pravico do zasebne lastnine, osebno odgovornost in pripravljenost za prevzem rizika kot temeljnega pogoja prostega tržnega gospodarstva, ki je tesno prepleten s sistemom socialnega varstva, predvsem z institucionaliziranim varstvom konkurence (onemogočenost zlorabe moči kartelov ali monopolistov), varstvom polne zaposlenosti in stabilnosti vrednosti denarja ter s socialno prerazdelitvijo dohodka prek davčnega sistema. Znotraj okvira, ki ga določa država, pa je predvsem trg tisti, ki odloča o ponudbi in povpraševanju, gospodarskem razvoju in družbenih spremembah. Sistem socialnega tržnega gospodarstva je predvsem zaradi svoje socialne sprejemljivosti in ekonomske učinkovitosti postal v drugi polovici 20. st. splošno sprejemljiv model gospodarskega in družbenega razvoja za večino evropskih držav. Po 1991 se tudi Slovenija zavzema za razvoj učinkovitega socialnega tržnega gospodarstva po zgledu razvitih evropskih držav.