luminiscenca [latinsko], hladno svetlikanje, sevanje svetlobe, ki ne nastaja zaradi temperaturnega sevanja. Posamezni atomi v luminiscentnih snoveh (vzbujanje) prejeto energijo oddajajo v obliki sevanja svetlobe. Glede na način vzbujanja oz. dovajanja energije ločimo: 1. elektroluminiscenco: v plinih pod vplivom električne razelektritve ali v trdnih snoveh pod vplivom električnega polja; 2. termoluminiscenco: oddajanje svetlobe pri segrevanju snovi, v kateri so že vzbujeni atomi; 3. fotoluminiscenco: po absorpciji svetlobe; 4. kemoluminiscenco: po vzbujanju z energijo, ki se v snovi sprosti pri kemijski reakciji (pri biokemijskih reakcijah govorimo o bioluminiscenci); 5. triboluminiscenco: zaradi mehanskega vzbujanja, npr. pri prelomu določenih kristalov; 6. radioluminiscenco: vzbujanje z radioaktivnim sevanjem. Če snov sveti le med vzbujanjem, govorimo o fluorescenci, če sveti tudi po prenehanju vzbujanja, pa o fosforescenci.
Dostopnost