terra sigillata ([têra sigiláta], latinsko, ‘pečatena zemlja’), sodobni strokovni izraz za rimsko posodje iz trdo žgane rdeče keramike z ornamentalnim in figuralnim okrasom; sprva so jo izdelovali predvsem v Arezzu (aretinska keramika), nato tudi v Galiji, od 2. st. n. š. v Britaniji, Španiji, Panoniji. Zapečeni žigi delavnic deloma omogočajo natančno krajevno in časovno določitev terre sigillate; razširjena je bila v vsem rimskem cesarstvu.