1. sponka, pripomoček iz prožne snovi (kovinske žice ali traku, umetnih mas) za spajanje predmetov (npr. listov papirja); ima dva kraka; razširimo ju in z njima objamemo spete predmete; skupaj ju tišči elastična sila v snovi.

Sorodna gesla: žebelj
2. sponka, kovinska žička v obliki črke U, ki jo s spenjačem potisnemo skozi polo papirja. Nožice sponke prebijejo papir, se ob papirju ukrivijo in ga trdno spnejo.

Sorodna gesla: risalni žebljiček
3. sponka, elektrotehnika: priprava za povezovanje električnih vodnikov oz. žic; ima dolgo luknjico; vanjo potisnemo žici, pravokotno na njo pa privijemo vijak. Navadno je obdana z izolacijskim ohišjem.

Sorodna gesla: kabelski čevelj


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek