Burboni, francoska vladarska rodbina, stranska veja Kapetingov, imenovana po domačem gradu Bourbon-l'Archambault v grofiji Burbonija (Bourbonnais) v srednji Franciji; grad je s poroko pridobil Robert Clermontski, šesti sin Ludvika IX. Svetega. Njegov sin, Ludvik I. Burbonski, je bil 1327 povzdignjen v vojvodo; njegova sinova, Peter I. (†1356) in Jakob I. (†1361), sta začetnika dveh vej. Starejša veja, Bourbon-Montpensier, je izumrla s Karlom (1527), njegova posest je pripadla francoski kroni že 1523. Mlajša veja, Bourbon-Vendôme, pa je najprej zasedla navarski (1555), nato pa s Henrikom IV. še francoski prestol (1589). Od takrat pa do 1789 je vladala brez prekinitve. Poznejša monarha iz te veje sta bila še Ludvik XVIII. in Karel X. (1814–30). Stranske veje francoskih Burbonov so Condéji, Contiji in Orleanci. V Španiji so Burboni prevzeli oblast s Filipom V. (španska nasledstvena vojna) in nato vladali 1700–1808, 1814–68 in 1875–1931. Od 1975 je na prestolu znova Burbon (Juan Carlos I.). V kraljestvu obeh Sicilij (Sicilija in j. Italija z Neapljem) je vzporedna veja španskih Burbonov vladala 1735–1860, prav tako v vojvodstvu Parmi 1731–35, 1748–1802 in 1847–59.
Dostopnost