DDT (kratica za diklorodifeniltrikloroetan), insekticid, ki deluje kot kontaktni strup za skoraj ves mrčes. Njegov učinek je odkril švicarski kemik Paul Hermann Müller (1899–1965; Nobelova nagrada za medicino 1948). Uporablja se kot prašek (raztresanje), raztopina (v nafti ali propilalkoholu), ali vodna emulzija. Izdelujejo ga iz klorala in klorbenzena v žveplovi(VI) kislini. Dolgoročni učinek na toplokrvne živali in človeka ni natančno znan. Ker je DDT težko razgradljiv, se nalaga v maščobna tkiva, kjer se lahko sčasoma naberejo nevarne količine; mdr. škoduje generativnim organom. Pred leti so ga veliko uporabljali proti komarju mrzličarju, ki prenaša malarijo. Zdaj ga zelo omejujejo, v številnih državah (tudi pri nas) pa je prepovedan.
Dostopnost