magnetni trak, dolg trak iz plastične folije s plastjo iz kromovega dioksida, železovega oksida ali delcev čistega železa, ki jo je mogoče magnetizirati; uporaba za magnetni zapis električnih nihanj in impulzov po magnetnem tonskem postopku oz. magnetnem slikovnem postopku za magnetofone, kasetne rekorderje, videorekorderje in tudi za obdelavo podatkov. Tonski trak za magnetofone je magnetni trak z mednarodno določeno širino 6,25 mm, v kasetah 3,81 mm.
Pri brisanju trak teče najprej mimo brisalne glave, ki z visokofrekvenčnimi signali popolnoma nepravilno namagneti mikroskopsko majhne magnetne delce. Ob snemalno-reprodukcijski glavi, ki jo krmili mikrofon, se magnetni delci usmerijo po trenutni intenziteti tonskega signala. Ob reprodukciji je brisalna glava izključena, magnetni delci inducirajo v snemalno-reprodukcijski glavi tokove; potek teh tokov ustreza tonskim signalom.

Sorodna gesla: brisanje | digitalni avdiotrak | hitrost traku | kartuša | kasetni rekorder | kompavnder | kromdioksidni trak | magnetni slikovni postopek | magnetni tonski postopek | magnetofon | obdelava podatkov | sled | tračni pomnilnik | videokaseta | videorekorder | zanka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek