Berlin [berlín], glavno mesto Nemčije, največje mesto v državi, 890 km2, 3,4 mln. preb. (1939 še 4,3 mln.), v pradolini ob reki Spree, nedaleč od njenega izliva v Havel. V njem je veliko rečnih prekopov, v okolici več ledeniških jezer (Havelseen, Müggelsee, Langer See, Grunewaldseen), kjer je rekreacijsko območje. Višje, gozdnato obrobje pradoline (Barnim na SV, Teltow na J) je bilo poseljeno šele pred sto leti. Do razdelitve na Vzhodni in Zahodni Berlin po drugi svetovni vojni je bil kulturno, znanstveno in izobraževalno središče Nemčije (univerza, tehnična visoka šola, akademija znanosti in umetnosti, politična, ekonomska, glasbena visoka šola, več strokovnih šol, znanstvenih inštitutov, knjižnic, muzejev, umetniških zbirk, spomenikov, 44 gledališč), zaradi razdelitve in postavitve berlinskega zidu zelo različen gospodarski razvoj, čeprav je 1949 Vzhodni Berlin postal glavno mesto NDR z vsemi upravno-političnimi organi. Med drugo svetovno vojno se je zaradi bombnih napadov veliko podjetij preselilo drugam, pozneje je Berlin zaradi razdelitve izgubil vse zaledje, a je bil kljub temu še 1991 največje nemško industrijsko mesto. Po združitvi Nemčije spet veliko univerzitetno mesto (Svobodna univerza več kot 50.000 študentov, tehnična univerza 30.000 študentov, Humboldtova univerza, ustanovljena 1809/10, različni inštituti, mdr. Maxa Plancka, Hahna in Meitnerjeve, akademija znanosti idr.). Še vedno središče nemške elektroindustrije. Nekdaj pomembno prometno križišče s. Nemčije in s. Evrope, z razdelitvijo je to vlogo izgubil, sedaj se gradi novo prometno omrežje, poleg sedanjih letališč Tegel in Schönfeld naj bi kmalu dobil še eno letališče, Berlin 3.
Zgodovina: prvič omenjen 1244. V 14. st. član Hanze. V sporih z volilnim knezom Friderikom II. (1440–70) izgubil avtonomijo in postal njegova rezidenca. 1539 začetek reformacije. Med tridesetletno vojno je zelo nazadoval (le 6000 preb.), ponovni vzpon med vladavino volilnega kneza Friderika Viljema Velikega. Zaradi priseljevanja hugenotov iz Francije (1685) se je število prebivalcev zelo povečalo, nastala so prva predmestja. V sedemletni vojni 1757 pod oblastjo Avstrijcev, 1760 Rusov, 1806–08 Francozov. 1809/10 ustanovljena univerza. Med marčno revolucijo 1848 boji na barikadah. Od 1871 glavno mesto nemške države, do 1914 hitra rast (1910 že ok. 2 mln. preb.), gospodarsko in kulturno središče. 1918/19 novembrska revolucija in vstaja Spartakove zveze (krvavi ulični spopadi). 1920 spodletel Kappov državni udar, istega leta ustanovljen veliki Berlin (883 km2, 4 mln. preb.). Aprila/maja 1945 so ga zasedle sovjetske čete, nato skupna zavezniška zasedba »posebnega območja Berlin« (razdelitev na štiri zasedbena območja). Do 1948 skupna uprava, poseben zavezniški nadzorni svet, po denarni reformi v ZRN in na z. zasedbenih območjih sovjetska zapora kopenskih poti med temi in Zahodno Nemčijo (24.6.1948–12.5.1949). Umik ZSSR iz zavezniškega nadzornega sveta. Zračni most za preskrbo z. omočij (277.569 poletov, 2,5 mln. t tovora, 75 žrtev). Formalno je trajal zavezniški nadzor nad štirimi zasedbenimi območji velikega Berlina do združitve Nemčije 3.10.1990, vendar so z. območja skupaj nadzorovale ZDA, Francija in Velika Britanija, v. območje pa ZSSR (od 1949, po dejanski priključitvi k sovjetskemu zasedbenemu območju, je bil Vzhodni Berlin glavno mesto NDR). Novembra 1958 zavrnjen ultimat Hruščova (zahteval je, da postane Zahodni Berlin svobodno mesto, da se z. zavezniki umaknejo iz njega, da se pretrgajo zveze z Zahodno Nemčijo). 1961 med deloma postavljen berlinski zid; porušen 1989. Z združitvijo Nemčije (3.10.1990) je Berlin spet postal enotno mesto, s sklepom bundestaga (20.6.1991) bodo bundestag in vlado iz Bonna postopoma prenesli nazaj v Berlin.
Dostopnost