zlata doba, v antični mitologiji (Heziod, Dela in dnevi) doba prvega človeškega rodu, ki so ga ustvarili bogovi pod vladavino Kronosa. Zlati rod, podoben božjemu, je živel v sreči in izobilju, ni mu bilo treba delati, revščine in tegob starosti ter bolezni ni poznal. Tej dobi je sledila srebrna, nato pa je Zevs ustvaril bronasti rod, zatem plemenitejši rod božanskih herojev in nazadnje najslabši, železni rod. Idejo o človeških dobah je v Rimu povzel Ovidij. V literarni kritiki označitev za ciceronsko in avgustejsko obdobje rimske književnosti.

Sorodna gesla: Heziod


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek