ladjedelništvo, področje strojništva, ki se ukvarja z graditvijo, opremljanjem, predelavo in popravljanjem ladij ter z raziskavami njihovih plovnih lastnosti. Večino dela opravijo v ladjedelnicah, popravila in opremljanje pa pogosto v dokih ali med plovbo. Najstarejša oblika ladje je drevak (mlajša kamena doba); drevake so izdelovali z izklesovanjem, žganjem in odsekavanjem. Takšen način izdelave se je ohranil do približno ok. 1800 pr. n. š. Ladjedelništvo je bilo sprva rokodelstvo. Ladje so izdelovali na podlagi izkušenj predhodnikov, nato pa se je ladjedelništvo razvijalo v tehniko. Od antike so ladje gradili tako, da so pravokotno na kobilico (gredelj) pritrdili rebra, nastalo konstrukcijo pa nato obdali z deskami in odprtine zalili s smolo. Za graditev so sprva uporabljali izključno les, od 19. st. pa se je začel postopno umikati kovinam. Danes je večina velikih ladij izdelana iz železa, za majhna plovila (športni in ribiški čolni, jahte) pa uporabljajo les, umetne mase ali beton. Les v zadnjem času uporabljajo za izdelavo nekaterih nemagnetnih vojaških plovil, kot npr. minolovcev in torpednih čolnov, saj ne sprožajo magnetnih min in jih je težje odkriti. Večje ladje gradijo tako, da najprej sestavijo glavni vzdolžni nosilec (gredelj). Nanj z obeh strani pritrdijo prečne nosilce (rebrnice in rebra), spredaj in zadaj pa grodnico premca oz. krme. Rebra okrepijo z vzdolžnimi nosilci (hrbtenica, vez). Na tako sestavljeno ogrodje privarijo ali prikovičijo kovinske plošče; te sestavljajo neprepustno ladijsko lupino. Večje in težje sestavne dele, ki sodijo k opremi ladje (npr. pregraje, pogonsko gred propelerjev, kotle, večje stroje in črpalke), vgradijo že med sestavljanjem trupa. V naslednjem koraku na ladjo pritrdijo krove, pregradne stene in večje kabine. Tako izdelan trup spustijo v vodo (splavitev). Preostala dela opravijo ob opremljevalnem pomolu. Pri graditvi trgovskih ladij prevladuje danes sektorski način gradnje: trup zvarijo iz vrste že narejenih sestavnih delov (sektorjev).
Dostopnost