členonožci (Arthropoda), deblo nevretenčarjev, več kot milijon vrst, telo iz jasno ločenih delov, pokrito s hitinom; zunanji skelet občasno obnovijo (levitev); lestvičast živčni sistem je na trebušni strani (trebušnjača); oči pri žuželkah in rakih so fasetne; krvožilni sistem je odprt (le nekatere kratke žile se odpirajo v trebušno votlino); dihajo s trahejami ali škrgami. Pri členonožcih sta spola ločena, pogosta je partenogeneza; razvoj poteka prek ličinke (metamorfoza). K členonožcem sodijo: morski pajki, ostvarji, pajkovci, raki, stonoge, žuželke.

Sorodna gesla: čeljust | ganglij | gibanje | glava | hitin | kolobarniki | krempljičarji | levitev | Malpighijeve cevke | metamorfoza | mirmekofili | mnogočlenarji | morski pajki | nevretenčarji | ostvarji | pajkovci | partenogeneza | protostomidi | raki | segment | stigma | stonoge | strige | šiškarske pršice | škarje | škrge | traheja | trebušnjača | trikrparji | veleskrluparji | živčevje | žuželke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek