zaklop, mehanska priprava pri fotoaparatih, ki zapira pot svetlobi, ob ekspoziciji pa se za kratek čas odpre in svetlobo spusti do filma. Z njim fotograf določa čas osvetljevanja. Razlikujemo dve glavni skupini: a) središčni zaklop (oz. centralni zaklop) ima skupino gibljivih segmentov (lamel), izdelanih iz tanke in lahke kovine ali umetne snovi. Lamele so pritrjene na obod zaklopa. Večino časa prekrivajo osrednji del zaklopa in svetlobi zapirajo pot do filma. Ob ekspoziciji se lamele premaknejo proti obodu in svetloba pade na film. Čas odprtja zaklopa določa napetost vzmeti (ki premika lamele), na vzmet pa fotograf vpliva z vrtenjem obroča na zunanji strani zaklopa; čase osvetlitve lahko določi v obsegu med 1 s in 1/500 s. Preprosta zaklopa te vrste sta npr. zaklop vario in zaklop pronto, zahtevnejši pa npr. compur; b) zavesni zaklop ima dva premična trakova; nameščena sta v telesu aparata in se gibljeta neposredno pred filmom. Pri napenjanju aparata oz. med pripravo za naslednji posnetek se oba previjeta na kolut na levi strani aparata. Med snemanjem ju vzmet z veliko hitrostjo potisne proti desnemu kolutu, pri tem pa drugi trak nekoliko zakasni. Med trakovoma se tako odpre navpična reža. Skoznjo lahko prihaja svetloba in osvetljuje film. Od širine reže je odvisen čas ekspozicije. S sodobnimi zavesnimi zaklopi je mogoče doseči zelo kratke čase ekspozicije, tj. do 1/8000 s. Zaklop se sproži ob pritisku na ročni sprožilec ali pa ga po preteku nastavljenega časa (pribl. 5–15 s) sproži samosprožilec. Sodobni elektronski aparati lahko zaklop upravljajo elektronsko: tako lahko isti del filma osvetlijo večkrat ali pa s snemanjem v enakomernih časovnih presledkih posnamejo potek dogajanja.
Dostopnost